Omemba: Gorazd Kocijančič

»Vendar pa bo globoko nagovorila razgledane bralce, ki jim branje v prvi vrsti ne predstavlja eskapizma ali načina za vključevanje v različne družbe, temveč proces opolnomočenja za boje v 'areni življenja'.«

»Biti lev ali desen, biti cepilec ali proticepilec v tem pogledu pravzaprav ne pomeni nič – gre le za banalne, nepremišljevane nalepke, s katerimi se slepimo, da nam ne bi bilo treba zares misliti in se avtonomno spopasti s situacijo, ki je v resnici nova in ima daljnosežne posledice za družbo.«

»Ta zapovedujoča pozicija znanosti kot edinega arbitra človeških zadev se pred vednostjo in globino, ki jo izraža Kocijančičevo pisanje, naravnost osmeši v svoji površnosti in moraliziranju.«

»Jaz ne bom bral tega dreka.«

»On se je tega sam zelo dobro zavedal. Kadar je imel obdobja, ko je bil relativno dobro situiran, po navadi ni niti pisal.«

»Človek je širok, preširok, jaz bi ga zožil.«

»Če bi kdo dokazal, da je Kristus zunaj resnice, da ga resnica izključuje, bi raje ostal s Kristusom kot z resnico.«

»To mu je tudi v celoti uspelo, saj deluje njegov Janke v slovenščini avtentično in odlično komunicira.«

»Ni šlo samo za prestavljanje iz jezika v jezik.«

»Drugi problem pa je bil ta, da je teža te knjige na pozni Fichtejevi filozofiji, ki je pa izjemno slabo poznana.«

»Treba je bilo podati predloge oziroma najti termine za Fichtejeve izraze, kar pa spet ni bilo tako zelo lahko.«

»In če želiš podati neki novi terminološki predlog, moraš, ker gre za novo besedo, za čisti neologizem, to filozofijo vsaj nekako poskušati razumeti.«

»Tomo Virk se je kot prevajalec moral v slogovnem pogledu spoprijeti z značilno grozdasto strukturo nemških stavkov in jih preodeti v slovensko zgradbo, tako da ta v slogovnem pogledu ne bi spominjala na svoj nemški izvor. To mu je tudi v celoti uspelo, saj deluje njegov Janke v slovenščini avtentično in odlično komunicira. Prevajalec je pokazal, da ima elemente razgradnje nemške strukture in njene preobrazbe v slovensko v malem prstu.«

»In vendar Virka zgolj izurjenost v slogu ne bi pripeljala do vrhunskega prevodnega izida, če ne bi bil hkrati tudi odličen poznavalec filozofske problematike obravnavanega obdobja, če ne bi premogel razkošnega miselnega obzorja, ki si ga je ustvaril kot bralec, profesor, avtor in prevajalec.«

»Opaziti je, da je marsikje izbral že ustaljene filozofske rešitve, drugje si je pomagal z rahlo antikvarno patino, včasih je inventivno ubral nove poti na komunikativen način in kdaj pa kdaj posegel po imitativnih odslikavah.«

»Slovenci se od drugih južnoslovanskih narodov ločijo po tem, da je njihova identiteta najmanj vezana na jasno izražen politični, zgodovinski ali religiozni projekt.«

»A Slovenci so kljub temu postali del skupne fronte v boju južnih Slovanov za neodvisnost in so prispevali svoj delež k nastanku južnoslovanskega slovanofilstva, kar je pravzaprav tudi najbolj samobitna plat slovenske identitete.«

»Ne preseneča, da je bil Hribar učitelj in prijatelj dveh drugih slovenskih filozofov, ki simbolično utelešata dve plati slovenske identitete: Gorazda Kocijančiča, predstavnika globinske, specifično slovansko-grške krščanske metafizike, in Slavoja Žižka, predstavnika francoskega, v svoji celoti precej nihilističnega postmodernizma.«

»Ker je to pač usoda Slovencev ...«

»In kot sklene Aleksander Dugin, je prav v tem 'tragičnost evropeizacije Slovencev, ki so bolje kot drugi narodi Vzhodne Evrope vedeli, kam se v resnici integrirajo: v brezno in v še en model liberalno-kapitalističnega totalitarizma.'«

»Zupanova literatura je namreč napeto branje, z osupljivimi zgodbami, surove iskrenosti, lucidnega humorja, neuničljive vitalnosti in neusahljive volje do preživetja, ki se zlagoma spreminja v tragičnost.«

»Ker je z njim tudi sam sodeloval, se mu je zdelo, da je 'kolegialno dolžan' opozoriti na avtorja, ki je sodoben še danes.«

»Knjiga se lahko bere kot nov roman od začetka do konca, brez zatikanja in sivih list, zato je 'odlična vstopna točka ali obuditev spomina na to, kako dober pisatelj je bil Zupan'.«

»To je proza, ki daleč odstopa od običajne sodobne slovenske proze.«

»Knjiga zaradi zamikanja časa 'teče kot film Pulp Fiction Quentina Tarantina'.«